Cabernet sauvignon je ena najbolj priljubljenih vinskih trt
Ena izmed najpogosteje gojenih sort vinske trte po svetu in sinonim za kakovostno vino je cabernet sauvignon. Izvira iz francoskega Bordeauxa in je rezultat križanja med sortama cabernet franc in sauvignon blanc. Danes se te trte ne gojijo samo v Franciji, ampak tudi v številnih drugih vinorodnih regijah po svetu kot so Kalifornija, Argentina, Čile in Avstralija. V Sloveniji je ta sorta še posebej razširjena na Vipavskem in v Goriških Brdih, kjer sredozemsko podnebje in rodovitna tla ustvarjajo idealne pogoje za njen razvoj.
Značilnosti in okus cabernet sauvignona
Cabernet sauvignon je prepoznaven po svoji rubinasti barvi z rahlim vijoličnim odtenkom. Okus vina je poln in uravnotežen, z leti pa postaja še bolj prefinjen in cenjen. Starano vino razvije večjo eleganco, kar ga naredi izjemno priljubljenega med ljubitelji vina. Vino je izredno vsestransko in se odlično ujema z različnimi vrstami hrane.
Priporočene jedi ob cabernet sauvignonu
Cabernet sauvignon se izjemno poda k jedem iz rdečega mesa, saj njegov bogat okus dopolnjuje in poudarja mesne okuse. Poleg tega je odličen spremljevalec salam, izbranih sirov, suhomesnatih jedi in celo nekaterih zelenjavnih jedi. Njegova vsestranskost in globina okusa ga postavljata v vrh med vini, ki jih je priporočljivo imeti v svoji zbirki za različne kulinarične priložnosti.
Vino je brez dvoma ena najbolj prepoznavnih vrst grozdja in vina na globalni ravni. Ta sorta grozdja uspeva skoraj povsod po svetu, z izjemo hladnejših predelov Evrope, podobno kot chardonnay. Zaradi svoje odpornosti na vremenske razmere zagotavlja zanesljive pridelke, kar je ključno za ekonomijo številnih vinogradnikov. Pogosto se meša z drugimi sortami, kot sta merlot in shiraz, kar omogoča ustvarjanje raznolikih vin z bogatim okusom.
Mešanje cabernet sauvignona
Cabernet Sauvignon je znan po svojih visokih kislinah in bogatih taninih. V nasprotju z merlotom, ima običajno nižjo vsebnost alkohola. Pri mešanicah prispeva močno telo in tanine, medtem ko merlot doda gladkost in več alkohola, kar ustvarja uravnoteženo in harmonično vino. Grozdi imajo debelo kožico in majhne jagode, kar prispeva k višji vsebnosti taninov v vinu. Zaradi te robustnosti in večjih taninov je ta sorta zelo primerna za staranje ter se dobro odziva na hrastove sode, saj vanilin iz hrasta omili cabernetove kisline.
Podnebni pogoji za uspešno pridelavo
V Goriških Brdih niso vse letine idealne za cabernet sauvignon, saj ta sorta potrebuje več časa za dozorevanje v primerjavi z drugimi vrstami. V hladnejših letih vino ne dozori pravilno, kar vodi v okuse po zelenjavi in pomanjkanje globine. S segrevanjem podnebja pa je v Brdih manj hladnih letin, kar zmanjšuje tveganje za nedozorel cabernet.